Razmišljam o tistem malem otroku, ki tiči v nas odraslih

Če imate otroka že v vrtcu ali v šoli, boste v tem tednu najverjetneje slišali različne vsebine, ki se nanašajo na dobrobit vašega otroka. Jaz pa v tem tednu razmišljam o še enem otroku. Tistem, ki tiči v nas – odraslih. 

Najverjetneje ste že zasledili izraz “notranji otrok”. V zadnjih časih postaja bolj poznan izraz tudi, če še nikoli niste začeli psihoterapevtskega procesa. Začel se je pojavljati predvsem v kontekstu virov o (sočutnem) starševstvu. Prepričana sem, da ste ga zasledili vsaj enkrat na enem izmed družabnih medijev. 

Morda se spominjate, da ste že slišali zanj, ko ste z zadnjimi atomi moči, v strašni jezi ali v gostoti krivde, se prebijali skozi literaturo, ki vam obljublja ultimativno rešitev za izzive v vaši družini?

Ampak ali ste ga kdaj spoznali osebno? Tega Vašega notranjega otroka?

Npr. Mama je zvečer utrujena. Želi si, da bi šli otroci čimprej spat, da bi si lahko končno odpočila tudi sama. Ampak naši otroci seveda, kar “zavohajo”, kdaj se mami mudi “pospravit” otroke spat. Seveda se upirajo temu z vsemi štirimi. Oni imajo seveda drugačne želje (občutenje bližine morda). Začne se prebujati mamin notranji otrok in prevzame mamino vedenje. Začne kričati na svoje otroke, jih preganjati in vse tisto, kar je bila navajena, da se dogaja ob večerni rutini. Odvije se podoben scenarij kot takrat, ko je bila ona majhna punčka. Le da je tokrat v vlogi mame. Ko otroci končno omagajo, se mama namesto počitka, občuti val krivde. Obtožuje se, jezi se nase, ker ni zmogla biti taka ljubeča mama, kot si je želela biti.

Pa primer z očkom. Zjutraj vstane, pred njim je pomemben dan v službi. Nekje v ozadju ga skrbi, kako bo zmogel zagotoviti dovolj za vse potrebe družine. Ker to pač je, “provider”. Ura ga ves čas preganja, da mora na hitro spt kavo in se čimprej pobrat od doma, z otroki vred seveda. Ampak kot “vedno” otroci “ne sodelujejo”. Ne razumejo, da se mu mudi. Zato, kot tolikokrat poprej, zarohni in zarobanti. Ni želel otroka ozmerjat s polžem, ni želel kričati, samo hotel je čimprej v službo, kjer ga čakajo pomembne obveznosti. 

Poznano? 

Kaj se je zgodilo, da mama “pozabi” vse tiste tehnike, ki si jih je ogledala na seminarju za starše? Pa vse tiste čudovite, prebrane knjige o starševstvu. Tisočkrat si je rekla, da ne bo več taka, kot njena mama. Pa še kar tuli…. Kaj se je zgodilo očku, ki ima nadvse rad svoje otroke, da jih ne zmore ljubeče pospremiti v nov dan? Sej ni hotel, pa se je vseeno spremenil v grozečega velikana, kot je bil njegov oče.

Nič ni narobe z mamico ali z očkom. Nista slaba.

Samo njun notranji otrok, bi rad prišel do besede.

Pojem notranji otrok zajema ves tisti spekter čustev, misli, doživljanj, vedenj, obrambnih mehanizmov, ki so nastali v otroštvu in se niso ozrelili. Niso se prilagodili na odraslo telo in spremenjene vloge odraslih. Vsak izmed nas ga kdaj doživlja in skozenj doživlja svoj svet. Je tisti najbolj ranljivi in ranjeni del vas.

Tudi TA otrok potrebuje občutek varnosti, ljubljenosti. Potrebuje občutiti, da bo zanj poskrbljeno. 

Zato pride na plano ravno, ko je “najmanj treba”. Ko vaše potrebe, niso zadovoljene. 

Ta teden vas vabim, da starši poskrbite (med drugim) tudi za svojega notranjega otroka. Ker vam bodo vam bodo vaši otroci hvaležni. 

Ko bo vaš notranji otroček razigran, bodo vaši otroci imeli igrivega očka in mamico. 

Ta teden vam pošiljam namige ter opomnike za na telefon za spoznavanje in druženje z vašim notranjim otrokom. Prijavi se na LEPE MISLI ZA MAMICE. V tem tednu dobiš vsak dan lepo misel in spodbudo, da se povežeš s svojim notranjim otrokom. PLUS ozadje za na telefon, ki bo pobožal tvojega notranjega otročka.

Zakaj? Ker si vaši otroci zaslužijo srečne starše <3

OB TEDNU OTROKA

3 misli o “OB TEDNU OTROKA

Dodaj odgovor za admin Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja