Danes sem želela pisati o svoji izkušnji kako je biti mama mavričnemu otroku. Tako rečemo otrokom, ki se rodijo po naših angelskih otrocih. V bistvu imam nekaj spisano, pa vendar, kar ne čutim, da je to besedilo, ki bi bilo zrelo v tem trenutku. Morda sem želela postaviti to zgodbo že za seboj in se osredotočit na sedanjost. Nehote me vrača v neke druge spomine. Čutim, da moram povedati še en delček. Morda bi lahko povedala, zakaj pravzaprav sem tudi Mavrična.
Najin prvi otrok bi bil danes star 7 let in 7 mesecev. Čeprav ga fizično ni in je pravzaprav neviden. Razen najinih bližnjih redko kdo še ve, da je kdajkoli obstajal. Ne on/ona, niti še trije, ki so prišli za njim. Za naju je bil vsak izmed štirih zvezdic resničen otrok. Za vsakega sva upala, da bo tisti, ki bo ostal z nama in bomo lahko družina. Rodili so se veliko prezgodaj, na stranišču in eden v porodnišnici. Bolečino, ki so prinesle izgube, so pobarvale najine dni. Vse se je nekako vrtelo okrog tega. Ne, nisem mogla verjet, da “sej, naslednjič pa bo”, “pa sej sta mlada”.
Dolgo časa sva se bala govorit o najini “situaciji”. Ne znam povedat, kako mi je bilo neprijetno hodit na preiskave (ki so že tako polne hladu medicinskega tekočega traku), kaj če koga srečam. Počasi sva se začela odpirat in presenečena začela ugotavljati koliko ljudi se srečuje z izgubami. Veliko joka, pogovorov, besnega kričanja, raznovrstnih seans je bilo potrebno, da sva se na novo sestavila. Kakšno olajšanje sem začutila, ko sem se prvič pogovarjala z neko drugo mamico angelskega otročka! Nisva več sama v tem! Začutila sem, da moram govorit o tem. Želim si, da se nikoli več ne bi še kakšna ženska počutila tako osamljeno, kot sem se jaz v tistem obdobju.
Zame je postala izkušnja materinstva nevidnim otrokom pravzaprav raziskovanje Kdo sploh v Resnici sem. V gonji po raz-umevanju zakaj se nama to dogaja, sem začela raziskovat plasti sebe, svojih vlog. Moji zvezdni otroci so me začeli preobražat.
V boljšo, bolj pristno različico sebe. Neskončno sem hvaležna, da so obstajali. Da so me povabili v več prisotnosti, več Zavedanja in v več hvaležnosti! Naredili so pot, da sva najina mavrična otroka sprejela kot čisti Čudež.
Zaradi njih pa sem se podala tudi v raziskovanje tem nosečnosti, poroda, poporodnega obdobja, ženskih modrosti. Zaradi njih sem začela pogumnejše stopati po poti svojega srca. Svojega dušnega klica. Zato sem Mavrična. Ker verjamem, da izza globine solza posije sonce. In preko neba se razpne čudovita MAVRICA možnosti.
